ŠPORTNO SREČANJE GEŠTALTPEDAGOGOV NA LJUBNEM - 2005

Pričujoči zapis naj bo kot poročilo o dogodku, ki ga je prav ne pozabiti, hkrati pa bo morda nagovorilo še katerega omahujočega, ki se nam bo tako pogumno pridružil v jesenskem seminarju.

Drugi vikend v septembru smo se v Športnem centru Jakop zbrali slovenski geštaltpedagogi. Do danes se nas je nabralo že nekaj deset. Pridružila pa se nam je tudi gostja €“ geštaltpedagoginja €“ gospa Christa Horta-Curbelo iz Avstrije, koordinatorka prijavljenega skupnega mednarodnega izobraževalnega projekta, ki bo vzporedno tekel v Sloveniji in Avstriji.

Ker nam je bilo kljub slabi napovedi vreme naklonjeno in nas je sonce že zgodaj sramežljivo božalo, smo kar hitro sklenili, da je treba v naši vrsti poiskati pogumneže, ki bodo pripravljeni sesti v čoln in odraftati po Savinji. Za večino v čoln vstopajočih je bilo to prvo srečanje z raftom. Kaj strahu? Ne. Saj nismo bili sami. Imeli smo spremljevalca in smo mu zaupali. Vstopali smo spet v nekaj novega. A stopinje so bile varno pripravljene. Če se naučimo gledati na življenje z manj strahu, če se učimo osvobajati strahu, je svet drugačen. Gospod človeka oblikuje, če so odnosi dozoreli, sicer reče: €Ś na povej ljudem€Ś In gladina Savinje €“ kot ogledalo. Odsevajoča površina, primerna za bogato simboliko pri spoznavanju samega sebe. Po varnem pristanku na suhem in predvsem na toplem, saj je imela Savinja le 13 stopinj, a se čofotanju nismo mogli upreti, in je na travniku že prijetno dišalo in vabilo v goste, smo kar hitro posedli ob tabornem ognju in tudi telesu namenili pozornost. Okusno in klepetavo, bi lahko dodali.

Ko pa se je dan počasi prevešal v pozno popoldne, smo se, tako kot je v naši navadi, zbrali okrog oltarne mize, postavljene v tihoto savinjske narave. Evharistija. Dogodek Jezusove izročitve Očetu. Del te daritve postanemo, če sprejmemo vso svojo preteklost in jo damo Bogu na razpolago s tem, da se pridružimo Jezusovi daritvi. Sveto. In takrat, ko je sonce že zašlo in je že odzvonilo avemarijo, smo se z nezmanjšano zagnanostjo lotili še turnirja v odbojki na mivki. Uspešno? Reprezentančno? Seveda lahko odgovorim le pritrdilno. Predvsem zabavno, polno smeha in geštaltpedagoško. Na dveh ravneh €“ srca in razuma.

Zaključek? Ugotovitev, ki jo bo prihodnjič potrebno upoštevati: dnevi so septembra že skoraj prekratki. In kaj vzpodbudnega naj povem prihajajočim v seminar? Nekdo, ki vstopa v geštaltpedagogiko, naj se ne boji neznanega, saj vstopa v neke odnose, ki jih tako ali tako dnevno gradimo. Vedno nove, vedno nekoliko neznane in zato skrivnostne. Naj se zaveda, da ne bo sam, da se bo srečeval predvsem s seboj, da bo imel ob sebi vedno spremljevalca, da so z njim ljudje, ki to pot že zmorejo in znajo. Geštaltpedagogika je v svoji celostni usmerjenosti pozorna na to, da zajame celega človeka z vso njegovo danostjo, z vsem, kar nosi s seboj iz preteklosti in kar zaradi hrepenenja in sanj, ki so v njem, predstavlja kal prihodnosti. Geštaltpedagoško učenje človeka spreminja, ga pregnete, da naredi korak naprej, drugače, kontrolirano. Geštaltpedagogika zajema človeka v njegovem bistvu in njegovi rasti, nagovori ga trodimenzionalno. Odkrije mu pogled na to, kje so njegove korenine, njegova krošnja, kakšno je njegovo deblo, kakšna je njegova osebna zgodovina. Nagovori posameznika v odnosu z drugimi, uči na dveh ravneh: srca in razuma. Človek postopno odkriva svet in samega sebe ter napreduje po korakih. Prejšnje stopnje ostanejo v poznejših latentno navzoče, zato je pomembno, da se vedno znova zavestno vračamo k začetkom. Vendar črepinj ne velja vlačiti dan za dnem s seboj. Kajti vedno znova te ranijo. In prav teh se lahko znebiš, če jih položiš v božje roke. Nekatere lahko zlepiš, če resnično odpustiš. In če so črepinje take, ki jih kljub vsej ljubezni ne moreš več sestaviti, jih pusti tam, kjer so!

Tik pred zaključkom besedila nas je dohitela vesela in pomembna novica. Na letnem srečanju Evropskih krščanskih geštaltpedagogov v Avgsburgu, 24. in 25. 09. 2005, je bil dr. Stanko Gerjolj (srce in začetnik krščanske geštaltpedagogike pri nas) izvoljen za predsednika društev in inštitutov za intergativno geštaltpedagogiko v Evropi. Tako je tudi naše drevo (društvo) dobilo uradno zaščito, zavedamo se, da je zdaj globoko ukoreninjeno in bo lahko rasti dalo novega poleta. Dobrodošli!

Miriam Stanonik, prof., geštaltsvetovalka