Kaj je geštalt?

Povezovanje vseh delov v celoto

Geštalt pedagogika, s svojim poudarkom na celostnem razumevanju posameznika in njegovega okolja, predstavlja enega izmed pomembnih pristopov v svetu izobraževanja. S svojim holističnim pristopom k učenju in razvoju posameznika je ta pedagoška smer pomembno prispevala k razumevanju človeškega razvoja in procesov učenja.

Kaj je Geštalt pedagogika?

Geštalt pedagogika izhaja iz geštalt terapije, ki jo je razvil Fritz Perls v 20. stoletju. Beseda “geštalt” iz nemščine prevaja kot “celota” ali “oblika”. V geštalt pedagogiki je poudarek na tem, da posameznik dojema stvari v celoti, kot povezane elemente, namesto da jih razume ločeno.

Spodbuja kreativnost in eksperimentiranje

Poudarek na trenutnem zavedanju

Izhaja iz geštalt terapije

Celostno dojemanje človeka

Zgodovina Geštalt pedagogike

Geštalt pedagogika je svoje korenine pognala v začetku 20. stoletja v Nemčiji. Fritz Perls, skupaj z ženo Laureno Perls in Paulom Goodmanom, je bil med pionirji tega pristopa. Razvijal se je vzporedno z geštalt terapijo, ki je imela enake osnovne premise o celostnem dojemanju posameznika.

Med 60. in 70. leti 20. stoletja je geštalt pedagogika doživela svoj razcvet, še posebej v Združenih državah Amerike. S tem pa se je začela tudi uveljavljati kot samostojna pedagoška smer, ki je prinesla nove pristope k učenju in razumevanju vzgojno-izobraževalnih procesov.

Osnovna načela Geštalt pedagogike

  1. Celostno dojemanje posameznika: V središču geštalt pedagogike je posameznik in njegova celota. Namesto da bi razčlenjevali posamezne dele, se osredotoča na to, kako posameznik dojema in reagira na svet okoli sebe.

  2. Poudarek na trenutku: Geštalt pedagogika poudarja pomen zavedanja trenutnega stanja in izkušenj posameznika. Skozi to zavedanje posameznik bolje razume svoje potrebe, želje in reakcije.

  3. Povezava med posameznikom in okoljem: Ta pristop učenja poudarja pomembnost povezave med posameznikom in njegovim okoljem. Okolje ni le ozadje, temveč aktivno vpliva na proces učenja in razvoja posameznika.

  4. Kreativnost in eksperimentiranje: Geštalt pedagogika spodbuja kreativnost in eksperimentiranje kot način učenja. Posameznik se uči skozi izkušnje in raziskovanje, kar mu omogoča boljše razumevanje sebe in sveta okoli sebe.

Vpliv Geštalt pedagogike danes

Geštalt pedagogika je vedno bolj pomemben del pedagoškega sveta danes. Njeni pristopi so vključeni v številne sodobne izobraževalne prakse, še posebej v kontekstu neformalnega in eksperimentalnega učenja. Njen poudarek na celosttem dojemanju posameznika ter povezavi med posameznikom in okoljem je še posebej relevanten v sodobni družbi, ki se hitro spreminja in zahteva prilagodljivost in kreativnost.

Geštalt pedagogika je s svojim holističnim pristopom k učenju in razvoju posameznika pomembno prispevala k razumevanju človeškega razvoja in procesov učenja. Njen poudarek na celostem dojemanju posameznika ter povezavi med posameznikom in okoljem ostaja relevanten v sodobnem izobraževalnem kontekstu, kjer se poudarja prilagodljivost, kreativnost in celostnost.

Krščanska geštalt pedagogika po Albertu Höferju

Inštitut GIP deluje po principih Höferjeva modela geštalt pedagogike, ki ima svoje zametke že v 60. letih.  pr. st.. Takrat je Höfer (1. 8. 1932 – 10. 2. 2022) že kot mlad katehet verskega pouka, ki se je izvajal v avstrijskih državnih šolah, spoznal, da frontalno, ne-dialoško podajanje verske doktrine z racionalnim in moralističnim pristopom ne zadostuje potrebam sodobnega človeka. Tako je bil primoran po principu »learning by doing«, iskati novih holističnih pristopov, ki jih je pričel neposredno aplicirati v prakso. Na podlagi pozitivnih odzivov s terena in njegovih poglobljenih izkušenj z geštalt terapijo in geštalt pedagogiko (Izobraževanje na Inštitutu Fritza Perlsa), je kot direktor graškega Inštituta za religiozno pedagogiko, okrog sebe zbral ekipo ljudi, s katerimi je pričel geštalt pedagoške koncepte dopolnjevati s krščansko judovskimi vsebinami in jih integrirati v religiozno edukacijo. 

Navkljub težkim življenjskim preizkušnjam, leta 1977 je namreč popolnoma oslepel, je Höfer nadaljeval s svojim delom in pričel s svojimi sodelavci organizirati tudi izobraževanja za učitelje. Z njimi je preko vsebin in celostnih metodoloških pristopov pričel širiti in poglabljati krščansko usmerjeno geštalt pedagoško delo, ki se poleg učiteljevih strokovnih, socialnih in svetovalnih kompetenc, v prvi vrsti osredotoča na razvoj njegovih osebnostnih in religioznih kompetenc. V 90. letih so se njegova izobraževanja pričela izvajati po različnih koncih Evrope, kar je vodilo k ustanavljanju inštitutov in društev po vzoru graškega inštituta IIGS-a. Na novoustanovljeni inštituti in društva so se združila pod krovno organizacijo Zveze društev in inštitutov integrativne  geštalt pedagogike in pastorale (ARGE-IGS), katere osnovna naloga je ohranitev in posredovanje Höferjeve krščanske geštalt pedagogike in pastorale, ki je od leta 2005 tudi zaščitena in registrirana kot EU-Marke (0037 517 57). 

Voditelji

Geštalt pedagogi

Dr. Miriam Stanonik

Dr. Miriam Stanonik

Supervizorka, geštalt trenerka
Dr. Stanko Gerjolj

Dr. Stanko Gerjolj

Supervizor, geštalt trener
Dr. Iva Nežič Glavica

Dr. Iva Nežič Glavica

Geštalt trenerka
Dr. Janez Vodičar

Dr. Janez Vodičar

Geštalt trener
Ana Rožman

Ana Rožman

Geštalt trenerka
Katja Jarc

Katja Jarc

Geštalt trenerka
Dr. David Kraner

Dr. David Kraner

Geštalt svetovalec