Avtor: arhiv Objavljeno: 30. 11. -1

MEDPRAZNIČNO SREČANJE V CELJU

V času med Božičem in koncem leta se je tokratna skupina geštalterjev - udeležencev seminarja geštaltpedagogike €“ srečala že sedmič, kar pomeni, da so tokrat že krepko čez polovico vseh srečanj. Geslo pod katerim smo se zbrali, razmišljali in delali, je bilo 'Pogled z rojstva Sina Davidovega na Davida'. In ker smo pridno in zbrano delali vse leto, smo si tretji večer bivanja v Celju obarvali praznično €“ pevsko €“ smehapolno - obdarovalno. Izkazalo se je, da so male delovne skupinice še kako domiselno izpeljale domačo nalogo - pripraviti točko ali dve za ta veseli večer. Tako nas je obiskal €“ ne boste verjeli €“ izza Karpatov k sv. Jožefu je prišel dedek Mraz z vsem svojim spremstvom. In v svojem pozdravnem govoru je pogledal nazaj €Ś in povedal: Bili ste dobri aktivisti/-ke v tem letu, le ohranite tekovine naše revolucije. Začeli ste med drevesi, kjer so se rodili tudi naši partizani. Lepo ste nadaljevali z udarniško gradnjo tunelov, na začetku preozkih, potem pa so se brigade okrepile, tuneli pa razširili. Osvojili ste Žičko kartuzijo z močno ofenzivo, pa čeprav so jo požgali že prej. Umetniške like herojev naše slavne revolucije ste upodabljali, kar je znano vsemu svetu in okolici tudi. Skrbi me, ker ste preveč zbirali kovance, skrite sovražnike socializma €“ kapitalizma. Na koncu pa ste gledali v zvezde. Odlično, zvezda petokraka, naj krasi vsakega junaka.

Salvam smeha ni bilo konca. Pa ne le na dedkovo interpretacijo dela na seminarjih, tudi vsem naslednjim skupinam smo ploskali tako močno, da so ščemele dlani. In v eni od skupin se je rodila takale himna €“

Geštalt umetnost v nas budi, zato rišemo res čudne stvari. Mislimo si, kak poznamo se, a podzavest nam vse plane podre. Plazilci in ognjemet, NLP-ji in skuštran svet.

Skozi okno poleti v svet, v gozdu slišali smo tih šepet, pod zemljo koreninico iskali smo, nazadnje očistili se pod vodo. Sanjamo, meditiramo, nekateri pa vztrajno žagajo.

Poglej v zvezde, poglej v ljudi in vidiš, da nobene razlike ni. Tako kot se one svetijo gor, tako se sveti tale naš zbor. Vidim, čutim, želim ti, sanjaj.

Pa naj še kdo reče, da nimamo prešernih mojstrov. Da pa res nismo od muh, naj potrdi še nekaj posnetkov.

Lepo pozdravljeni do naslednjič, Miriam Stanonik