Začel se je lep, topel pomladanski konec tedna. Po opravljenih tedenskih obveznostih smo se za dva dni (9. in 10. marec) napotili v Malo Loko, kjer so nas pričakale prijazne sestre sv. Križa. Pri njih smo poiskali prostor, da bi se nam v tihoti, miru in samoti lahko približal Gospod. Povabljeni smo bili, da se poglobimo v razmišljanje o KRIŽEVEM POTU ROK. Srečanje je pripravila in vodila gostja iz Gradca, gospa Katarina Steiner.

Pred večerjo smo se zbrali v krogu, da se predstavimo in izstopimo iz napornega vsakdanjega življenja. O svojih trenutnih občutjih in pričakovanjih smo spregovorili z držo telesa in gibom roke. Vsi smo zelo dobro razumeli, kako se posamezniki v skupini počutijo. Dobro nam je delo biti tiho in komunicirati s sogovorniki le z držo telesa. Govorica je bila dovolj jasna in razumljiva. Kako zgovorno je lahko telo!

Del telesa so tudi roke. In po večerji smo občudovali čarobno zgovornost rok v križevem potu. Posamezne postaje je iz kamna ustvarila umetnica Waltraud Milzzo. Na mizi so bile razstavljene fotografije te mojstrovine. Na vsaki postaji križevega pota so upodobljene Jezusove roke in roke tistih, ki jih je na svoji žalostni poti srečal. Tako se rokujemo s Pilatovimi pestmi, ljubečo roko Simona iz Cirene, nežnimi Veronikimi dlanmi, krutimi, trdimi rokami zabijalcev žebljev, pa s sočutnimi rokami Jezusove matere Marije €Ś Roke v skulpturah oprijemajo, stiskajo, dušijo, se prepletajo, božajo, objemajo €Ś Z lastni rokami smo oblikovali izraz rok s fotografij in nekaj časa vztrajali v tej drži. Močno smo bili nagovorjeni. Katarina nas je povabila, da z eno postajo vstopimo v tesnejšo komunikacijo. Poglobili smo se v tišino in ob nežni glasbi vodili pogovor z roko, ki smo jo izbrali. Ta pogovor smo pred spanjem tudi zapisali. Jutro nas je prebudilo z veselim petjem ptic in s toplimi sončnimi žarki, ki nam jih je pošiljalo v sobe. Dopoldan smo začeli s plesom. Ob glasbi so se razživele noge, roke in srca. V skupini smo z veliko mero sočutnosti prisluhnili branju večernih izpovedi. Med nami sem začutila magično povezanost, spregovorili smo iz srca in v srca so spolzele vse izrečene besede. Bil je popoln dopoldan, ki ga je še polepšala sveta maša. Daroval jo je Stanko Gerjolj ob somaševanju Jožefa Drolca. Ob oltarni mizi smo se ponovno srečali s svojimi bolečinami, bolečinami drugih, Jezusovo bolečino in trpljenjem, ki smo ga sprožili s svojimi, mnogokrat nepremišljenimi koraki. S stiskom rok smo si zaželeli miru in poguma za pokončno hojo po osebnem križevem potu. Gospod se nam je razkril z rokami, ki so spregovorile v križevem potu, in nas potegnil v svoj ljubeč objem. Pobožal nas je s svojo nežno roko. Dal nam je začutiti svojo toploto in naklonjenost. Okrepljeni od Njegovega močnega objema se pomirjeni vračamo v hrupni vrtinec vsakdanjega življenja (V. T. Arhar) Hvala Katarini in Stanku, da sta nam z ljubečo roko pomagala otipati moč Božje ljubezni. Prijaznim gostiteljicam, usmiljenim sestram sv. Križa, se zahvaljujem za vso pozornost in skrb.

Marjana Kopušar