€şSin človekov mora biti izročen v roke grešnih ljudi, biti mora križan in tretji dan vstati.€š (Lk 24,8) Dragi geštaltisti!

Dogodki velikega tedna izpred dveh tisočletij, ki jih podoživljamo vsako leto, so slika potrebe po Ljubezni prav tega, današnjega časa:

Delavci vse pogosteje kličejo: Oče, zakaj si nas zapustil? Daj, da gre ta kelih mimo mene! Mar niso Judeževi srebrniki tudi danes plačilno sredstvo, ko je za denar, za dobiček, za bogastvo dovoljeno vse, tudi izdajati? Naša demokracija je podobna času Poncija Pilata? Vsi si umivajo roke, nihče ni nič kriv; mi pa želimo žrtev, grešnega kozla in vpijemo: Križaj ga! Hočemo BARABA! In ali ni bila pri sprejemanju družinskega zakonika goba že prevečkrat namočena z žolčem?

Kristus je vstal za vse in za vsakega posebej. Zato velikonočni ljudje po vsem svetu zapojmo: Aleluja! Dovolimo si, da k nam pristopijo Veronike, nam pomagajo Simoni iz Cirene in usmiljene žene, da nam povedo, da smo dragoceni, da nas imajo radi. Dragi geštaltisti in geštaltistke! Želim vam, da bi v vstajenjskem jutru videli ob obrazu Poveličanega tudi sebe. Bodimo velikonočni ljudje, veselimo se in privoščimo to veselje in upanje drug drugemu. Upanje, ki daje smisel in pogum za prihodnost, za zavedanje, da je življenje močnejše od smrti in ljubezen od sovraštva.

Aleluja! Miriam